Primer 1

Pred tednom dni sem poškodoval zavarovano vozilo, ko sem pri odhodu s parkirišča udaril v steber prometnega znaka, ki je bil na moji desni strani. Iz kontaktnega centra zavarovalnice sem prejel informacijo, da sem bil dolžan zavarovalni dogodek prijaviti v roku treh dni od datuma škodnega dogodka, in sicer v smislu klavzule o izgubi pravic iz zavarovalne pogodbe, predpisane v pogodbenih pogojih zavarovanja avtomobilskega kaska. Sem res izgubil pravice iz zavarovalne pogodbe, torej pravico do zavarovanja, ker sem zamudil tridnevni rok?

Klavzula o izgubi pravic iz zavarovalne pogodbe, po kateri zavarovanec izgubi pravice iz zavarovalne pogodbe, če v treh dneh zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera je v neposrednem nasprotju z določbo čl. 941. Zakona o obligacijskih razmerjih. Imenovani člen namreč predpisuje, da je zavarovanec dolžan zavarovalnico v treh dneh obvestiti o nastopu zavarovalnega primera. Če obveznosti v določenem roku ne izpolni, je dolžan zavarovalnici povrniti škodo, ki bi jo lahko utrpela (na primer škodo zaradi neuveljavitve pravočasnih ukrepov za zmanjšanje škode, ter tako posledično povečano škodo; zmanjšan učinek reševalnih ukrepov ipd.). Zato se zavarovalnica ne more razbremeniti obveznosti plačila zavarovanja s sklicevanjem na to, da je zavarovanec ni obvestil o nastanku škode. Vrhovno sodišče Republike Hrvaške je že večkrat razsodilo v prid takšnemu stališču, temu pa sledijo tudi sodišča na nižjih stopnjah.

Primer 2

Naše podjetje redno sklepa kolektivno polico nezgodnega zavarovanja za delavce, saj so delavci med vsakodnevnim delom potencialno izpostavljeni poškodbam pri delu. Ali polica kolektivnega nezgodnega zavarovanja dovolj varuje delodajalca?

Polica nezgodnega zavarovanja zaposlenih (zaradi smrti zaradi nesreče / trajne invalidnosti zaradi nesreče / smrti zaradi bolezni / težkih bolezni) ščiti le interese zaposlenih, ne pa tudi morebitne odgovornosti delodajalca do lastnih zaposlenih zaradi smrti, poškodbe zdravja ali telesa delavcev, ki izhajajo iz posesti stvari, pravnega razmerja ali določene lastnosti kot vira nevarnosti. Zato je nujno, da delodajalec preuči možnost sklenitve zavarovanja odgovornosti za lastne zaposlene, ki krije vsako odgovornost delodajalca za škodo na premoženju delavca zaradi uničenja ali poškodbe ter zaradi smrti, poškodbe zdravja ali telesa delavca, ki je posledica posesti stvari, pravnega razmerja ali določene lastnosti kot vira nevarnosti. Zavarovanje se praviloma sklepa v skladu z oceno največje možne škode po zadevni zavarovalni polici in običajnimi zneski zavarovanj, ki jih sklenejo družbe podobnega profila. Premija je odvisna od števila delavcev v podjetju.